Smernice za učinkovitejše komuniciranje s sodnimi tolmači
skupni projekt EULITE (Evropsko združenje pravnih tolmačev in prevajalcev) in ECBA (Evropsko združenje odvetnikov za kazenske zadeve), predstavljen aprila 2010 na Pomladanski konferenci ECBA v Antwerpnu, Belgija.
---------------------------
VADEMEKUM ZA SODNIKE, TOŽILCE, ODVETNIKE IN SODNE TOLMAČE
V nadaljevanju navedene točke temeljijo na praktičnih izkušnjah. Njihov seznam nikakor ni popoln, ampak je prvi poskus kako olajšati sodelovanje med sodniki, tožilci, odvetniki in sodnimi tolmači. Pripombe in predlogi so vedno dobrodošli.
Izbira tolmača
Da bi zagotovili izvrstno jezikovno znanje in ustrezno tolmačenje, ki je v skladu s poklicno etiko tolmača, je načeloma treba naročati tolmače le iz vrst sodnih tolmačev (zapriseženih sodnih tolmačev).
Pri jezikih, za katere ni registriranih sodnih tolmačev, je koristno, da sodnik ali tožilec še pred obravnavo preveri kvalifikacije in sposobnosti tolmačev v obliki krajšega pogovora, da se prepriča o njihovem jezikovnem znanju in veščinah v jeziku postopka.
Informacije o tolmačenju
Pri zapletenih in dolgotrajnih postopkih, pa tudi v primeru obsežnih spisov in težjih sodnih zadev je priporočeno, da tolmač pred sodnim postopkom ali nekaj dni pred obravnavo na kratko pregleda sodni spis in se tako učinkovito pripravi na specifično terminologijo sodnega primera (npr. na medicinskem, tehničnem ali ekonomskem področju).
Mesto sodnega tolmača v sodni dvorani
Sodnemu tolmaču je treba na vsak način v sodni dvorani dodeliti mesto, od koder bo lahko videl in slišal vse stranke v postopku in strankam nazorno pokazal, da v obravnavi sodeluje kot nepristranski tolmač. To velja tudi, če sodni tolmač obravnavo tolmači šepetaje.
Ves čas obravnave morajo sodni tolmači imeti zagotovljeno dobro vidljivost na dogajanje in dobro akustiko ter imeti možnost zapisovanja na trdni podlagi (npr. na mizi).
Kratka predstavitev strank v postopku
Glede na to, da sodne primere v različnih državah obravnavajo v različnih postopkih (in da povprečni državljan s sodnimi postopki ni seznanjen), kratka predstavitev udeležencev (sodnika, tožilca, zapisnikarja, sodnega tolmača, odvetnikov itd.) odpravi živčnost tujih obtožencev in zagotovi bolj gladek potek postopka.
Na predstavitvi je treba predvsem poudariti, da je sodni tolmač nepristranska oseba, katere naloga je, da vsa vprašanja in izjave skrbno in natančno tolmači v en in drug jezik.
Pisna besedila, predstavljena na obravnavi
Če so na obravnavi predstavljena in prebrana pisna besedila (obtožnice, dokumenti, pogodbe, korespondenca, spisi itd.), morajo biti ti dokumenti (v izvirniku ali kopiji) izročeni sodnemu tolmaču za prevajanje na vpogled.
Tolmačenje obravnave tujim strankam v postopku
Da bi tujim udeležencem na obravnavi omogočili spremljanje postopka (na primer med zaslišanjem prič), mora biti sodnemu tolmaču omogočeno – npr. tako, da sedi poleg strank – tolmačenje izjav prič oz. sodnika (tožilca, odvetnikov) v šepetani tehniki tolmačenja.
Da bi olajšali to zahtevno tehniko tolmačenja in se izognili vsakršnim motnjam s hrupom med sodno obravnavo, nastalim zaradi šepetanega tolmačenja, je priporočena uporaba posebne opreme, tim. „bidula“ (tolmač tolmači v prenosni mikrofon, osebe, ki potrebujejo tolmačenje, pa ga poslušajo prek slušalk).
Prekinjanje tolmačenja
Pravilno in popolno tolmačenje izjave na podlagi zapiskov zahteva največjo možno koncentracijo. Vsakršni posegi odvetnikov, sodnikov, strank itd. v tolmačenje prekinejo logičen potek tolmačenja, zato naj se tolmačenje ne prekinja, dokler ga sodni tolmač ne konča.
Odmori
Ker tolmačenje zahteva visoko stopnjo koncentracije, mora biti po približno eni uri predviden kratek odmor.
Nalog sodnika se ne sme prelagati na sodnega tolmača
Čeprav sodni tolmači vedo, da bo na začetku obravnave preverjena identiteta strank in da bodo priče opozorjene na njihovo dolžnost govoriti resnico, obsojene osebe pa obveščene o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo, se mora s temi formalnostmi ukvarjati zgolj sodnik, ki sodnega tolmača zaprosi, da informacije le prenese obtoženi/obsojeni osebi.
Tolmačevo poznavanje kulturnih razlik
Če sodnik ali tožilec med obravnavo želi od sodnega tolmača informacijo o posebnih običajih neke narodnostne skupine (npr. ali prikimavanje pomeni „da“ ali „ne“) ali sodni tolmač meni, da mora sodnika ali tožilca obvestiti o tovrstnih posebnih značilnostih, da bo bolje razumel vedenje tujega udeleženca na obravnavi, je treba to opraviti zunaj postopka, npr. med kratkim premorom, ki ga zahteva sodni tolmač.
